Zlato je padlo, saj so se vlagatelji pripravljali na odločitev ameriške centralne banke (Fed) o obrestnih merah, ki bi lahko povzročila večji pritisk na plemenito kovino. Negotovost glede ukrepov ameriške centralne banke je trgovce z zlatom pustila negotove, kam gre plemenita kovina.
Zlato je v ponedeljek padlo za 0,9 %, s čimer je preobrnilo prejšnje dobičke in se še bolj poglobilo v septembrske izgube, saj je dolar rasel. Zlato je v četrtek padlo, potem ko je doseglo najnižjo ceno od leta 2020. Trgi pričakujejo, da bo Fed zvišal obrestne mere za 75 bazičnih točk, čeprav so ostri podatki o inflaciji prejšnji teden nekatere trgovce spodbudili k stavam na večje zvišanje obrestnih mer.
»Če bi bili manj jastrebovski, bi videli, kako se zlato odbija od plime,« je v intervjuju o rasti terminskih cen zlata dejal Phil Strable, glavni tržni strateg pri Blue Line Futures.
Cene zlata so letos padle, saj je agresivna denarna politika ameriške centralne banke (Federal Reserve) oslabila nedonosna sredstva in okrepila dolar. Medtem je predsednik Bundesbanke Joachim Nagel dejal, da naj bi ECB oktobra in pozneje še naprej zviševala obrestne mere. Londonski trg zlata je bil v ponedeljek zaprt zaradi državnega pogreba kraljice Elizabete II., kar bi lahko zmanjšalo likvidnost.
Po podatkih ameriške komisije za trgovanje z blagovnimi terminskimi pogodbami so vlagatelji znižali bikovske obrestne mere, saj so hedge skladi, ki trgujejo na Comexu, prejšnji teden zaprli kratke pozicije.
Cena zlata se je ob 11:54 v New Yorku znižala za 0,2 % na 1.672,87 dolarja za unčo. Bloombergov indeks spot dolarja se je zvišal za 0,1 %. Cena srebra se je znižala za 1,1 %, cena platine in paladija pa sta se zvišali.
Čas objave: 20. september 2022
